Kontekst likovne kompozicije oziroma formata

Format ni prazna oblika, pač pa polje silnic, ki čaka na oblike, da se vanj ujamejo.

Format ima strukturalni prostor (t.i. inducirano strukturo), ki izhaja iz njegove oblike, iz odnosa med robovi, ki v notranjosti ustvarjajo prostor napolnjen s silami.

Vir slike: (Muhovič, 2015)

Inducirana struktura je odvisna od oblike formata. Struktura pravokotnega formata se vidno javlja v kotih in stranicah. Kote in stranice pa zaznamo kot posledico napetosti diagonal in simetral v njegovi notranjosti. Te niso vidne, se pa zaznavno inducirajo. V formatu sicer vidimo le robove in kote, vendar pa zaznamo tudi silnice (diagonale, simetrale) in njihova križišča (središče), ki se jih ne vidi (Muhovič, 2015).

 

Najmočnejši položaj v formatu je center. Sledijo koti, diagonale in simetrale, šele nato vmesni prostori. Na močnejšem položaju kot se oblika nahaja, tem bolj stabilno, predvidljivo, statično in urejeno deluje. Oblika, ki se nahaja v centru je najbolj predvidljiva in statična, zato najbolj nerazburljiva. Najbolj nestabilne oblike so tiste, ki se ne nahajajo na nobeni izmed pomembnih silnic.

<Kontekst likovnega prostora 

SMER >